Dr.Ejtsch

Lani sem se proti koncu leta odločil, da ne pošljem nobenga sms-a kot voščilo svojim prijateljem in znancem. Spet eden od mojih principov verjetno, ali pa samo nezadovoljstvo nad vsakim verižnim sms-om, ki ga dobim. Eni so luštni, drugi zabavni, ampak ko kateregakoli dobiš že drugič ali tretjič, se ti zdi res bolano …

In hkrati … a ni lepše če ljudem stisnemo roko in jim zaželimo lep prehod v novo leto oz veliko sreče … In pol se spet zgodi, da se ljudje na ulici ustavljajo in vse kar se jim zdi pomembno je, da rečejo “SREČNGA PA ZDRAVGA” … KAr tekmujejo kdo bo to večkrat rekel

No, kakorkoli, preživel sem lep prehod v 2010, po druženju na žuru pri Jakinu v neki Vrhniški hiši, ki ga sploh ni organiziral on, še 2 dni na vikendu v Logatcu z Veroniko. Ni se mi zdelo, da moram prebrat kak sms, kaj šele, da bi kakega poslal

SREČNO 2010 torej

lanski zmagovalec oz dobitnik nagrade “best show” je letos nastopil na srečanju award panela in moram rečt, da je name res naredil vtis …

ko sem ga videl lani na PANČu je bilo OK, videlo se je da tudi njemu ni znano kako točno reagirat na tisočglavo množico. Ampak tukaj je nastopil v manjšem prostoru, slabih 100 ljudi je napolnilo prostor in odlično je opdeljal svoj enoinpolurni picture show …

Tipček se pred nastopom sprehodi po mestu in poslika zanimivosti, smešne lastnosti ipd, kar potem uporabi v svojem šovu in zadeve so šle čez rob mojega dojemanja smešnega. Zakon!

Komaj čakam, da tipček 18.11. pride v Ljubljano in nastopi v Sub SUbu

Nisem še zapisal nič o tem, pa bi lahko, ker je zanimivo … Ampak za samopromocijo pa res ne poskrbim enough I guess  :)

povabljen sem bil v komisijo, tako imenovani awards panel v Leichestru, torej gre za izbor naj komika po mnenju Leichester festivala. Povabili so me zraven, pa še vedno ne popolnoma potrdili, hoteli so me videt v živo, tako kot vse ostale člane komisije, ki so večinoma iz Leicestra, tako kot tudi organizatorji

po vrsti

V soboto sem sedel na avion od easy jeta (ne vem kaj šparam, sej mi povrnejo stroške v primeru da sem izbran … in v to vrjamem nekak, ne :)) … In prispel v London zvečer, ravno dovolj časa za pol štručke z majonezo in odličnimi baby paradižniki pri Renati doma, potem pa sva skupaj odšla v Jongleurs comedy club v Camdenu na nastop 4ih komikov s povezovalcem // odličen show

prespim pri Renati in dopoldan proti Leichestru z vlakom in vse gre tako hitro, že sedim v Firebug klubu, ki je spodaj pub in zgoraj dvoranica za 80 ljudi, v kateri se odvijajo razne predstavice manjšega tipa … Pijemo pijačo in debatiramo, spoznavamo se med seboj in z organizatorji. Mene poleg komisije zanima tudi nastop slovenskih in hrvaških komikovna festivalu februarja. In dobim odličen feedback na to temo. Dejansko je doable … Jeff (direktor festivala) je navdušen nad idejo, tudi Andy, ki je booker pravi, da se bo potrudil, čeprav je malo pozno za booking. In potem naj bi nam pomagali z reklamo, celo BBC so omenjali (in kolikor berem Monty Pythone, je to precej pomembno - kao drugač ne bi vedel)

Potem se vsi skupaj prestavimo v zgornje nadstropje in si ogledamo Al Pitcher Picture show … Zakon, that’s fucking funny. I was pissing my pents off. V dvorani je nekaj precej čudnih modelov, predvsem ena teta je dost najedala, heklala na zelo zanimiv način. Hrzala je in pihala in vsakič posebej se je moral Al ustaviti ob njenem spuščanju zvokov … Sicer je večkrat rekel, da ga je zmedla, ampak ga v resnici ni, ful je dobro odpeljal zgodbo, imel celo uro in še malo več, tko da je bil kar dober večer vključno s predfuračem, katerega ime sem pozabil, pa tudi kasneje ga nikjer nisem zasledil

Potem pa debata ob pivu / coli … kjer smo se spet bolj družili in povedali svoje občutke … In iz teh občutkov nas bodo izbrali … HMM, precej zanimivo. Pričakoval sem kakšne papirje, na katere napišeš, kaj te je motilo v predstavi, pokažeš če si zrel za sodnika ali ne .. Ampak očitno ni potrebno …:) .. Oni imajo izkušnje s tem, saj že 17 let delajo ta festival … Lucy je fajn, ona nas je poslikala in ona je z nami v kontaktu … Očitno bo naredila tak police report

pol pa spet nazaj. Upam, da me bodo vzeli, ker sem zabil kar nekaj denarja in bi ga vsaj malo dobil nazaj. No so bli toliko prijazni in so mi plačali hotel ne glede na izbor, which is pretty cool I guess

Prvi uradni večer Stand Sub Comedy s tujim artistom. Marcel Lucont iz Londona, ki je zgolj lik Alexisa Duboisa, ta pa nikoli ni zares živel v Franciji …

Otvoril je Tin Vodopivec, prav tako v angleščini, posneli smo ga, da s bomo lahko norčevali iz njegovih napak Ne, v resnici smo posneli nastop, da iz njega izluščimo nekaj kvalitetnih monut in jih pošljemo angleškim bookerjem. Just to see what they might say …

Tin je imel stare, poznane fore, le prevedene v angleški jezik in videlo se mu je, da mu je to precej naporno. Ampak je dobro izpeljal, ljudje so se smejali in na koncu je požel prav lep aplavz

Marcel je bil sproščen, počasen, ampak odličen humor. Spravil se je na ljudi v publiki, se malo ponorčeval iz njih, ostal v svojem liku do zadnje sekunde … Bral iz svoje namišljene knjige, govoril o izgubi nedolžnosti v javnem WCju, neumnosti ameriških ljubimcev, sebi … se povabil k dekletu na dom, se spravil na pijanega Jakija z jegermaistrom …

Le peščica ljudi je rišla pogledat in vsem ostalim 1.999.970 Slovenčkom je lahko res žal, da niso bili tam … Ker je bilo zakon

Po tem, ko je bil petkov dan ena velika zabava s KOCH, NEW RIOT, TOASTERS, GO TEAM! in DUBIOZA KOLEKTIV, folku je dogajalo, bendom je dogajalo, vsi smo se mel super in smo pričakovali še boljši obisk v soboto zaradi domačih ELVIS JACKSON, po dolgem času spet MI FAMILIA in vročih novincih B R O, je enkrat po peti uri zapihalo.

Ravno smo dobro odhajali spat, jaz sem kaj kmalu ugotovil, da sprejeti vabilo in se zvaliti v mali iglu šotor ne bo dobra ideja in svetoval sem podrtje preden je zato poskrbel vse močnejši veter. Malo bolj sem zaupal backstage šotoru, ki je dajal občutek varnosti, saj ga prvi sunki vetra niso premaknili. Ampak ni blo čist tko:

http://www.facebook.com/photo.php?pid=1902117&l=8894bc2fd1&id=6340

mal preden je začel res totalno pihat, sem se na srečo pobral v avto … In zjutraj videl to razdejanje. In potem še filmček …

http://www.youtube.com/watch?v=B87Gs76xszU

Okoli 11h smo se nabrali tam okoli in zmajevali z glavam … NI blo šans, da bi nadaljevali s festivalom, moral smo odpovedat drugi dan, nimaš kej, višje sile …

Kar sem reku sem reku, na njokih bom shodu, bom hodu okrog brez bergel, bom nosu pivo bendom u backstage … 

Prvih nekaj korakov sem bil bolj ledsen, ampak počas se je noga zbudila in mišice so začele počas delat in sicer s premiki človeka, ki ima zelo polno zadnjico, sem krevsal po prizorišču gor in dol. Malo z berglo, veliko brez. Trudil sem se pač narest kar najbolje svoje delo “backstage managerja” in poskrbet za bende kot je trebo. Sicer so mi dali m alo rezerve tudi oni, ko so videli, da sem bolj počasen, ampak ni bilo strahu, da bi bil kdo nezadovoljen …

Hvala Njoki Summer Festival, hvala sveži ajdovski zrak, hvala vsi šankisti iz cvetličarnarske ekipe, ki ste kako pivo namesto mene odnesli v backstage …

Mišica je sicer bolela, ker ni navajena, ampak temu lahko skor rečemo prijetna bolečina, ne

Eto, noč krvavih miz je pustila kar precej hude posledice, ampak se ne dam. Včer sem naredu prvi korak brez bergel, sem se odločil da grem do WCja, kar je v resnici ene 10 korakov, se pravi pet na poškodovano levo nogo … yupiii

Dons nadaljujem, jutri hodim

No, baje ni  tok simple, but …

Pa nima veze s Siddharto, ampak je vseen kr temačna in …

Najbrže sem precej štorast, še bolj verjetno so zdravstveni dom Vič pozabili prilagoditi ljudem na berglah, pa tudi guma na dnu ne pomaga prav dosti …

Kakorkoli; izletim iz avta, se zaženem proti vhodu s spretnostjo, ki sem jo pridobil v desetih dneh uporabe bergel, vidim da me čaka gospod, ki mi je pridržal vrata in še bolj pospešim. Že sem skozi z obema berglama, zavihtim telo in leva bergla zdrsne, se spodmakne, gre po svoje, me pogleda in se mi zareži v ksiht. Ne dojamem, z levo (poškodovano) nogo stopim na tla, da rešim gotovi padec na zobe, ki bi mogoče bil boljša ideja v tem trenutku. Slišim kako v kolenu nekaj poči, se zasuka, zaprasketa, ne vem kaj še vse, zdi se mi da tudi mladi gospod, ki mi je pridržal vrata sliši, ker ga pogledam v obraz in je bled kot reševalec iz noči krvavih miz. Nasmehnem se mu, skozi zobe rečem, da je vse v redu, stegnem desno nogo in visoko dvignem levo koleno, da kri ne pritiska nanj …

Obrišem obe bergli v nek tepih in se zaženem po stopnicah proti svoji zdravnici. Sestra me pričaka z vprašanjem, kako je noga in skozi zobe nekako povem, da zadnjih nekaj minut precej slabše, zato grem direktno not na previjalno mizo in ko slečeva povoj, kri močno teče po nogi in cela noga se trese, tko v neenakomernih sunkih.

Dr. Kopčavar Guček me takoj pošlje v X-Ray sobo, odredi neke posebne hladilne kreme in naroči popolno mirovanje vsaj čez vikend do ponedeljka, ko se spet srečamo … Prikimam in imamm v planu mirovanje, ampak najprej je treba it na brainstorming za skeč. Festival PANČ potrebuje Teškyja, tut če je brez ene noge … 

No, saj je sam za eno uro, malo več. Potem takoj domov v posteljo in upat na najboljše. Izvidi bodo v ponedeljek, upam da ne bo ful stekla v nogi, ker ne bom prenesu še enga rezanja po moje …

tok za dons

Že ob izdaji prve knjige Jastrebov let iz zbirke Kompanjoni sem priskočil na pomoč Žigatu,  ko je potreboval program za predstavitev knjige in z leaf-fat smo uleteli v Sputnika, kjer so fantje nesebično odigrali 2 svoja komada v akustični verziji. 

Tokrat sva s Pižamo prevzela predstavitev nove knjige Polnočna zajeda v dvornem baru. Bolniška mi je prišla prav in lahko sem v miru prebral celotno knjigo, v kateri je že moč čutiti malo bolj dozorel pristop, čeprav sem sam še našel neke pomanjkljiuvosti, ampak to je samo moje mnenje …

Pižami sem povedal nekatere ključne točke, si zamislil nek program in poskušala sva bit čimbolj duhovita, kar nama je baje tudi precej dobro uspelo. Začela sva s precej vodilno misilijo iz knjige, najprej v ergamščini, potem pa še razumljivo, povedal sem par pikrih na Žigatov račun, oziroma najin skupen, malo iz časov, ko sva še oba študirala obema brezvezen študij obramboslovja … Nato smo dali njemu besedo in je po pisateljsko razpredal stvari.

Za višek večera je Pižama uporabil svoj bit o slovenskih pisateljih in požel precej smeha.

Razveselil sem lastnika založbe Mladika, Primoža Mušiča in ga poimenoval višji inšpektor Flanzatti, kar je bila njemu lepa iztočnica za govorjenje, za konec pa še nekaj vprašanj od publike in čajanka …

Simpatično in zabavno, ravno prav dolgo …

Pergamska abeceda, Pregnani Albert,  Kompanjoni, Javor Jaworski in gospa Smetana, višji inšpektor Flanzatti, zakladi, nerešene uganke, Lin in Tijana … to so samo nekatere stvari, ki mi bodo ostale v spominu še nekaj časa, komaj čakam naslednjo Žiga X !