Dr.Ejtsch

Odprti mikrofon, srečanje vseh, ki mislijo da imajo kaj povedat v organizaciji standup.rs, nadaljevanje širjenja stendap komedije po Balkanu, v državi kjer je komedija vsaj v filmih vedno bila več korakov pred nami …

Uro pred začetkom me je pričakala dolga vrsta pred klubom 40°C, kar je pričalo o veliki potrebi po smehu v Beogradu. Malo slabša organizacija na vhodu je botrovalu veliki zamudi, ker se ljudje niso prebili v notranjost in organizatorji so jih želeli počakat. Voda na mlin lastniku lokala, ki je v pogon poslal komplet svojo natakarsko ekipo 

Organizatorka Milica Mihajlović, ki se je v Srbiji proslavila kot producentka na BITEF festivalu, Sloveniji pa se je predstavila kot pomočnica na odru stendap komedije na LENT festivalu me je pričakala na vratih in me odpeljala v drugo nadstopje, od koder sem skupaj s člani komisije spremljal dogajanje na odru. To je bil tudi edini prostor v lokalu, kjer se je dalo sedet, kar se je kasneje izkazalo za izjemno dobro 

Medtem sem se malo spoznal s člani komisije, lokalnimi režiserji in pomembneži iz sveta teatra, malo pokramljal s Pedjo in Slavkom, ki sta bila gostujoča člana žirije iz Hrvaške in Slovenije in Jerryjem, ki si je našel punco v Beogradu in zdaj preživlja svoj čas večinoma tam. Izmenjal nekaj besed z Milico in jo pohvalil, saj je biti začetnik nečesa novega v državi izjemno hrabro, posebej če si v tem sam, česar niti mi v Sloveniji nismo doživeli, saj smo vendarle imeli to nekakšno srečo, da nas je začelo več naenkrat …

Na konkurz se je prijavilo 27 “komikov” od katerih se jih je 25 tudi prikazalo, vsak od njih je dobil 5 minut. Ko so se te iztekle so jih brutalno pregnali z odra s keramičnim zvoncem in utišanjem mikrofona. Kar hecna ideja, čeprav verjetno nujna pri tolikšni količini novih talentov. Problem je bil le v tem, da je punca z uro in zvončkom totalno rigorozno začela zvonit ne glede na to, ali je komik bil sredi svoje najboljše šale, ki jo je prihrani za konec, tehnik pa je sledil s takojšnjo izključitvijo mikrofona in kar nekaj nastopajočih je malo razočarano zapustilo prizorišče …

Večer je povezoval edini srbski stand-up komik Srđan Jovanović, ki po moje svoje naloge ni najbolje opravil. Preveč pod pritiskom tega, da ljudje stojijo in vse skupaj ne sme predolgo trajati, je komike najavljal brez dodatne vsebine. Na začetku ni razložil publiki, kaj lahko pričakujejo, kaj je stand-up komedija, kaj pomeni biti sam na odru pred toliko ljudi, posebej če si prvič ipd. Tudi jih ni pozval k aplavzu pred vsakim komikom, nekatere je celo najavil samo z imenom in priimkom ter pustil prazen oder medtem ko so se oni prebijali do odra skozi publiko …

Večina komikov je bilo totalnih začetnikov, prvič v življenju so stali na kakršnemkoli odru, porabili so 3 minute za seznanjanje z mikrofonom in kablom, motila jih je luč ki jim je svetila oči in podobno. Pokazalo pa se je tudi nekaj izjemnih talentov, profesionalnih in amaterskih igralcev, eni bolj drugi manj v žanru stendap komedije, zelo pa so kvalitativno izstopali trije, ki jih je tudi žirija prepoznala in naznanila ter med njimi izbrala zmagovalca večera.

Tretje mesto je tako zasedel imitator Nenad Danilović, ki je odlično oponašal kitajce na drogi (tako so po njegovem nastali cigani) in kitajce na tabletah (začetek rave partyja), zaključil pa z odlično interpretacijo šoferja avtobusa in tramvaja z zvoki množice v ozadju in pokvarjenega radijskega oddajnika.

Mesto pred njim je zasedel Nikola Silić, ki se je na konkurs prijavil že drugič, saj je prvič nastopil pred popolnoma pijano publiko in pogorel. V ta namen se je pripravil in odigral popolnoma pijani lik in povedal svojo zgodbo o tem, kaj ga je v alkoholizem peljalo.

Zmagovalec Mario Kržić je bil res najbolj prepričljiv in tudi najbolj čist stand-up komik, žanru popolnoma predan  . Pošalil se je na račun svoje debelosti in povedal, da v Somborju od koder prihaja taka postava ne pomeni, da si debel, ampak zdrav. Pri njih zdravstvene probleme pretvarjajo v bogatstvo (blago njemu ima toliko kamenja u bubreku, da si može kuču sagradit) …

Večer je bil prijeten, pravzaprav nad pričakovanji, posebej po prvem vtisu prostora in publike, nadaljevali smo ga ob dobri glasbi in polni novih idej, ki so vrele iz vseh tako ali drugače vpletenih. Kar precej pozno smo se odpravili spat, danes pa nadaljujemo z dogovori za prihodnost, skupno in lepšo, polno smeha in dobre volje

#cehzasmeh

ful smeha, je bilo vredno

čeprav je TV show last comic standing med profesionalnimi komiki precej nepriljubljen, saj ne pokaže prave slike oz. ne zmaga vedno najboljši komik, ampak gre pač za reality show in tle ne moreš vplivat na mnenje gledalcev. Čisto zanič pa tudi ne moreš bit, če zmagaš …

Vsi finalisti so bili zelo dobri, sem jih že prej malo preveril na netu (ne preveč, da ne pridem s kakršnimikoli pričakovanji. Pol sem vedno razočaran

Čeprav je treba kar povedat, da dvorana niti približno ni bila polna, mogoče polovica, raje celo malo manj. Ampak vzdušje je bilo kljub temu odlično, takoj na začetku ga je zelo dobro dvignil povezovalec Roy Wood jr. ki je že 12 let komik in se na odru res odlično znajde. Vesčas imaš občutek, da improvizira in ko nekomu v publiki pove, zakaj mu gre na živce, mu res verjameš. Z desetminutnim setom jeodlično ogrel, potem še malo kuril publiko in potem napovedal prvega nastopajočega komika, Jonathana Tymiusa. Zmedena pojava, ki je zelo všečna, ampak nič kaj posebno smešnega materiala in imel. Zmedenost je bila prvih 5 minut plus, potem pa smo se začeli malo dolgočasit, čeprav smo bili vesčas na meji smeha. Zaključil je z odlično ventrilokvistično zadevo, kjer se je pogovarjal s svojo boso nogo.

nadaljeval je Mike Destefano, očiščeni heroinski odvisnež, z brutalnim humorjem, ki je tresel publiko od smeha. Tako dobre energije nisem videl še pri nobenem komiku, skakal je iz panča na panč in vesčas bil na meji sprejemljivosti. Všeč so mi bili njegovi obrati, ko je publiko dobil na svojo stran, jih potegnil k sebi, nato pa vrgel in potlačil, pa spet drugič naredil ravno obratno, ko nas je recimo prepričal, da so Židi krivi za AIDS in da je to dokazano (in ne gayi, kot so ljudje govorili pred tem) … in ko mu že skor verjamemo je” of course not you idiots, I made that up, it’s a comedy. If Jewish people would have aids first, they wouldn’t give it to nobody. they would probably rent it”

pavza … bedno, ker se res vleče

spet Roy, da nas ponovno ogreje s par odličnimi forami, okara vse, ki zamujajo na drugi del, objasni nosečnici v prvi vrsti, da nosečnost ni izgovor da zdej neki pije vodo  … in pol razočaran ker tudi gospod v prvi vrsti, ki pije southern comfort ni južnjak tao kot on, odide in napove Tomija Johnagina, odličnega komika, ki je verjetno bil najsmešnejši ta večer in definitivno najbolj všečen celotnemu občinstvu. Tak Tin Vodopivec tega šova, z observacijskim humorjem, velik del časa govori o moško ženskem odnosu …

zaključi zmagovalec showa Felipe Esperanza z zanimivim nastopom, precej samoironije in definitivno pozo “itak sem vam všeč, saj sem zmagal” … ima dobre fore, definitivno si zasluži biti finalist, bi ga pa težko dal pred ostale, ki smo jih uspeli videt na nastopu.

Mene je definitivno najbolj navdušil povezovalec

zdej pa dalje

Welcome to Amerika, welcome to Florida or whatever they wanted us to say …

Blo je čist na hard, ustaviva se v motelu ob cesti, oz. bil je Comfort Inn, pač eden od vseh v tej verigi, ni se nama zdel, da je to neki nevarno al pa kej … Greva not in čist vse je OK, zgleda dostojno in bookirava sobo za 60$ kar niti ni tok pocen, sploh za motel ob cesti pa tko

Greva vn na parking da pobereva stvari iz avta in sva tm ene 2 minute, ko se ob avtu ustav črn avto poln črnih tipov. štirje izstopijo in se začnejo dret “give me everything, give me everything” … zamaskirani, ampak vseen se vid da so črni (to je za Rekarja, ni črn humor) in vsaj 2 imata v roki pištolo s katero mahata proti nama.

Sploh nisem dojel kaj se dogaja, Veroniko so prestregli pri vratih prtljažnika in že je šla njena potovalka, potem ko je prišla bližje k meni je tip potegnil še njeno torbico. In jst sem sam gledal, kr otrpnil, ko mi je model s pištolo mahal pred nosom in sem sam čakal kdaj bo sprožil, ker itak nisem vedu v kateri film sva padla zdej.

Nekaj jih je zmotlo in so se spokali v avto in slišiva sam še cviljenje gum in grejo. Jst pogledam proti receptorki skozi šipo in bejba me gleda nazaj, tko nč kej dost prestrašena, kot da se ji to dogaja vsak dan. Tećem proti njej in se zaderem “call the police” pa itak mi je jasno, da je to bl brez veze, ker itak vse kar veva je, da so tipi črni n majo maske. No zdej jih verjetno nimajo več gor.

Policaj je kr hitro prišel, tko kake 3 minute. Naslednji dan ugotovim zakaj, policijska postaja je za ovinkom. Pričakujeva Horatia, ker je Miami res blizu, ampak verjetno sva premale ribe, pa tut dogodek ni bil neki hudga, oba sva namreč še vedno živa. Tko kako uro kasneje slišiva ful helikopterje in sirene in si misliva: “zakon, zarad naju so pognal vse tole” … No naslednji dan zveva, da so nekje blizu veliko streljali in sta 2 umrla in 5 jih je obležalo v kliničnem. Tm je verjetno bil Horatio s kolegi.

Zanimivo je, da so Veroniki pobrali čisto vse, kr precej denarja (itak se je glih ta dan odločla vse preštet in je mela vse v torbici, da odnese v sobo), passport (jebal bi jim vse po spisku za tole, en dan ti gre, da na veleposlaništvu dobiš papirje, da ne govorim, da sam fotka stane 20$ pa pol itak greš s tem lahko samo domov in je odpadlo potovanje do Quebeca in Montreala zarad tega), komplet stvari v potovalki (ja tut usrane gate, ampak bl bed je, da so šle vse čiste, … OK, zdej je že boljš, sva bla u šopingu) … meni pa nič. Tko laptop mi je uspelo prej dat za avto na tla tko da je bil skrit za gumo in ga niso vidl (če bi ga vzel, bi verjetn še celo noč teku za njimi v vse smeri ) in moje potovalke niso hotl zgleda … In torbico s cashom (ja uno pedersko k jo mam in jo Pižama uporablja v svojem bitu o modni policiji) sem mel na seb, pa je niso vzel … hmmm

seveda vse to vodi v sum, da je bla receptorka udeležena. In tle sva midva mal CSIjevca in sva stuhtala že vse opcije in sva prepričana, da modeli nikoli ne bi uletel, če jih ona ne bi poklicala. Ne vem sicer kak deal majo … ampak Veronika je pred njenimi očmi plačevala iz kuverte polne zelencev in to je bil ziher razlog za klic. In pol bejba sploh ni bila nič presenečena, čeprav je rekla, da je to prvi rop pri njih. In tko zjutri ni noben v motelu vedu za ta rop, to se mi je zdel precej čudno …

No, kakorkoli. robe ni več in po kakem tednu sva se pomirila in skušava uživat Ameriko kokr se pač da. Pač težko je zdej ne bit rasist, vsakič ko gre kak mal slabš zgledajoč črnc mim naju, gre Veronika praktično čez cesto. Jst pa kao bl moški, pa še mal počakam, pol ji pa itak sledim … sej veste, tko da bova skupi pa to

za oblečt pa nimam več kej dost, ker sva zdej ful časa oba nosila moje cunje. Sva bla bl gejevski par tko za pogledat, oba u moških hlačah in mojih puloverjih …

in kaj rečejo vsi na to zgodbo, ko jo poveva: “vsaj živa sta” … “fak det” …

včeraj sva v New Yorku šlav Broadway comedy club … totalne pohvale sem slišal, tam je začelo ful legent, pol youtube stendap clipov je od tam … Razočaranje. Povezovalka je bla vreščeča kokoš, ki ni znala niti dvignit atmosfere niti ni bila smešna … in kr težila je folku, zakaj se ji za vraga ne smejijo …
Noben se ni smejal. Ko je prišel prvi komik je mogu najprej folku razložit, da on nima nič z njo In jih ni dobil, ker se je zgubljal. Imel je par dobrih for, ampak ni bilo odziva.

Drugi komik je bil Texacan ki je v 20 minutah vsaj 30x reku, “what’s wrong with you audience … you re so bad, didnt you come to laugh … ” sm mislu da je to prepovedano u stendapu, ampak na konc smo se ravno temu smejal, da je bil tip tok obupan. Ni več vedu kaj nej nardi … No zaključil je z odlično foro na temo deliverence in mislim, da smo mu celo odpustili.

Naslednji je bil mulo 18 let po moje. Mel je celo familijo v klubu in so se tut res glasno smejal. Ampak sej si je zaslužil, dobre fore je imel, velik bolj odrsle kot bi si mislil za 18 letnika. No mogoče je sam tko zgledal, v resnici pa jih je imel več

pa še 2 slaba

vstopnina 15$
spit morš nujno!!! 2 pijače. Kelnarce skos hodjo okol in težijo in vsakič ti rečejo “two
minimum” in pol OK, pijeva cocacolo ker je najcenej (5$), ampak seveda morš na konc prištet še davek in tip … No, zdej sem se pa jst počutu “brutalno nategnjenega”

Naj mi noben več ne reče, da imamo v Sloveniji slabe komike, tut Američani jih majo. Zelo slabe! Veliko slabše od naših slabih! In to za 15$ + dve pijače.

Verjetno bi mi to, da sva v petek zvečer dobila karte za predstavo tko minuto pred začetkom že mogl dat vedet, da nisva šla v tak kolub, kot sva pričakovala

iskanje se nadaljuje
hehe

70 dni v vodi … ne vem čisto zakaj in za koga. Zato da skoraj umreš? da se ti proti koncu skoraj do konca zmeša, da si nato apatičen do naslednjega podviga … Taka vprašanja mi gredo po glavi, v resnici pa ga dobro razumem in si kr precej dobro predstavljam, kako s je počutil pred med in po podvigu …

za podvig svaka čast, za vse kar je mogu Martin Strel prestat, si zasluži čestitke

Ampak film, no ne vem … slika je res dobra, režija dost OK, ampak zgodba … patetično je gledat sina, ki si celo potovanje želi, da bi njegov oče prebral njegovo spisano izjavo in jo na koncu bere sam v rešilcu ob umirajočem očetu … Po uvodu sem že skoraj nehal gledat, ker je bilo res slabo (kr malo mimo je predstavitev horseburgerja kot skoraj slovenske nacionalne jedi), ampak zanimal me je cel podvig, pa sem zdržal do konca. Če bi bil film krajši, bi bilo veliko bolje, malo utopično je pričakovati veliko akcije v filmu, ki prikazuje 70 dni plavanja v reki … Malo premalo energično je vse skupaj, lahko bi bilo bolje …

Vmes se mi zasmili komplet ekipa, ki se ji prav tako kot Martinu zmeša od bivanja na ladji in pogled na ubogega plavalca, ki ne je in ne spi, le še plava in pije … previsok pritisk, halucinacije, zastrupljena reka, vneto debelo črevo, opečen obraz … brrrr

no, ni ravno profesionalno mnenje, ampak je pa mnenje …

eto, pravkar sem prišel iz premiere v Cankarjevem domu … za kar veliko denarja, še kar dosti muzike …

17 igralcev v predstavi pod taktirko Matjaža Pograjca, katere scenarij je prevedel in v Ravne na Koroškem postavil Bizovičarjev Lado, se je 3 ure trudilo zabavati gledalce in po večini jim je to kar dobro uspevalo. Malo zaradi res nizke zahtevnosti slovenskega občinstva, ki je ploskalo na tudi zelo nezahtevne izvedbe glasbenih točk, najbolj celo na povprečno odigranega človeka, ki ne zna peti … to očitno naredi slovenski talent in podobne poneumljajoče zadeve na teveju.

Ne vem, če je talent kriv tudi za to, da je dvorana bila razprodana, saj v predstavi sicer manj pomembno vlogo odigra priljubljeni voditelj Vid Valič in svoj posel opravi dobro. Dobro opravijo tudi ostali, priznam, da sem od predstave pričakoval manj in sem na koncu bil zadovoljen z obiskom, ne morem pa reči neizmerno navdušen.

Sicer sem se nasmejal le 2x v treh urah, tako da bi oznako komedija jaz umaknil, je pa predstava lepo tekla in se publika kljub dolžini ni dolgočasila, bilo je nekaj spontanih aplavzov, na koncu pa seveda velik aplavz, kot se za premiero spodobi, bilo pa je celo nekaj krikov navdušenja, ko so igralci pokazali naga telesa, svojo moškost pa prekrili s čeladami … Trenutek na katerega je dvorana očitno čakala, celo sam priznam, da sem bil predvsem radoveden, če bodo tudi v predstavi dejansko šli do konca …

Zgodbo sem poznal iz filma, zato ni bilo presenečenja, nekaj dobrih idej prestavitve na oder, ampak to moramo verjetno pripisovati originalnemu broadvejskemu scenaristu, slovenska ekipa pa je dobro odigrala predstavo, tako da si zaslužijo eno osmico, oceno višje jim je definitino odnesla Rebeka Dremelj, ki ima res najmanjšo vlogo, pa še te ne zna speljat …

Posebej bi izpostavil in pohvalil Sebastjana Stariča v moški zasedbi (zlasti za plesno pevsko točko na avdiciji) in Majo Martino Merljak  v ženski zasedbi za res odlično presenco na odru in gibljivost v vseh pogledih, fajn pa je bila tudi Juretova boljša polovica …

8 srečanj, 1 nastop za prijatelje in 1 nastop pred publiko

36 ur + nastopi

delavnice sta vodia Tin Vodopivec (kot glavni mentor) in Andrej Težak (somentor, tehnična izvedba itd), priskočili pa so še nekateri komiki / mentorji in sicer Perica Jerković, Boštjan Gorenc – Pižama, Rox da Gabba.

In vzgojili smo novo generacijo stand-up komikov

Ko smo začeli z delavnico, so bili občutki zelo mešani, jaz osebno do samega začetka nisem bil povsem prepričan, če lahko ponudimo mladim nadabudnim stand-up komikom to kar potrbujej za začetek njihove poti. In ko sem jih videl na prvem srečanju, je bilo vprašanje ali bodo sploh razumeli kaj jim hočemo povedat.

Vendar smo naredili prav to in nastop udeležencev delavnice v Kreatoriju DICa je bil odlično sprejet, iz 8 tečajnikov je nastalo 8 komikov, če se bodo še naprej trudili in če ne bodo pozabili, kaj so se naučili, predvsem, da je biti stand-up komik trdo in stalno delo in če jim bomo lahko zagotovili čimveč nastopov, potem se lahko nadejamo  super komikov v kar kratkem času …

Že na prvem nastopu, ki so ga po četrti vaji imeli tečajniki v klubu Sub Sub (ki smo ga s tem nastopom praktično pokopali, saj je bila to ena zadnjih stvari, ki so se tam zgodile), smo zaznali talent pri nekaterih tečajnikih, za nekatere pa smo mislili, da jim res nikoli ne bo uspelo, da nimajo nobenega smisla za to, kaj je smešno in dobro in da tudi ko bodo izvedeli in se naučili vseh prvin stand-up komedije, za njih v tem poslu ne bo mesta. Vendar so se nekateri bolj, drugi manj trudili in počasi so se približali temu, kar smo od njih želeli.

Naučili smo jih, kako se napiše material, ga spili in obdela, preuredi in naredi smešnega. Naučili smo jih, kako izvesti nastop, kako se obnašati pred publiko, kako stati na odru in kako se obnašati z mikrofonom v roki. Pokazali smo jim smer do svoje lastne persone. Zdaj jih čaka še dolga pot do pravih komikov, ampak prehodili so prvi in najtežji del, tako da me ni strah, da jim ne bi uspelo. Prav vsem.

V DICu smo bili presenečeni. 8 odličnih nastopov, 8 novih komikov. Na ta nastop so se očitno posebej pripravili. Upoštevali so vse komentarje, odpravljli svoje največje napake. Odlična publika jih je super sprejela. Ni manjkalo pravih onelinerjov, ni manjkalo dobrih zgodbic, celo dvogovora s občinstvom ni manjkalo in kar je najpomembnejše, bilo je veliko smeha in aplavzov. In kdo je bil najboljši? Ni ga bilo, vsi so dobro nastopili, vendar moram posebej izpostaviti Jureta Jegliča aka JJ Trobentica in Iztoka Majheniča, ki sta od vseh res najbolj napredovala in izvedla svoj prvi čisto pravi stand-up comedy nastop!

Dragi tečajniki, dajte priznanja v okvirje in jih obesite nad svojo posteljo. Pa ne zato, da bi masturbirali ob pogledu na najih in ob spominu na super delavnico s super zaključkom. Ne, naj vas spominjajo na to, da je treba zdaj delat dalje in osvajat odre skupaj z ostalimi stand-up komiki in kasneje sami …

Ko sem se že skoraj odločil, da prekinem svojo glasbeno-managersko pot in se popolnoma posvetim komediji in postavljanju svojega kluba komedije, so se na tekmovanju top up, kjer sem bil žirant, predstavile negative two, dekliški bend iz Ljubljane, ki so me ponovno prebudile. Že dolgo časa je minilo, odkar sem v INTI, dekliškemu bendu iz Novega mesta videl potencial in se z njimi dogovarjal za sodelovanje, ko smo se dodobra spoznali, so bile le še nekdanji bend.

Tako zdaj manageriram 15 in 16 letna dekleta in trenutno jih na vajah spremlja odličen slovenski producent Matej Gobec, s katerim bodo posnele nekaj komadov, jaz pa sem jih odpeljal v Črnomelj na avdicijo za Glas mladih … Pa še zabavno je bilo

Balkan Esspreso

Vid Valič, Tin Vodopivec, Marina Orsag, Ivan Šarić in skrivnostni bradati MC Boštjan Gorenc Pižama …

Ko sem se dogovarjal za nastop slovenskih (in kasneje hrvaških) komikov na lesterskem festivalu komedije, v resnici nisem imel nobene ideje, kako vsa stvar zgleda in kaj nas bo pričakalo. Šlo je bolj za to, da sva se predvsem s Tinom veliko pogovarjala o tem, kako bi bilo dobro it vn iz Slovcenije, v Anglijo, tam poskusit in videt kako stvari stojijo … Želja in vabilo, slednje na podlagi številnih debat o tem, kako sploh je pri nas v Sloveniji, kako velika je scena in na podlagi tega, da sem vendarle prerpičal Geogga, direktorja festivala, da se to tudi njim splača. Boril sem se za 5,6 dni in ko so mi dali 3, sem bil najprej razočaran. Šele kasneje sem videl, da je to za tak festival veliko, cello preveč, posebej če delaš en sam šov.

Dobili smo recenzijo v Chortle.com od Steva Benetta, ki je znan kot eden bolj ostrih kritikov v UK, v desetih letih je prepotoval svet in si ogledal številne šove in jih spravil v svoj internetni portal, ki velja za enega večjih v UK, celo na svetu.

chortle kritika

Po prebranem so bili Vid, Ivan in Marina vidno razočarani, predvsem ker niso hotli dojet situacije po moje … Naslednji dan po enem open mic večeru so nama s Tinom rekl tle eni komiki, ki že 2 let žvijo od stand-upa tko da dobivajo po 50 funtov na večer in so bli zdej na open micu, ki sm o ga šli gledat in se borijo za 2500 funtov in reputation in booking agenta … no rekl so nama, da je bil članek od Stiva totalno pozitiven, da je ta tip zmešan in da ni hujčega kritika. Da je enim komikom že uničil kariero, ko jih je spluval za popizdit in so  lahk kr nehal nastopat

Ker tip že 10 let piše in velja za enega boljših kritikov na svetu na področju stand-upa. In unadva slo vs cro bi bla lahk vesela, da si je tak tip sploh vzel čas in napisal nekaj o nas, medtem ko ma tle na festivalu cel kup enih nastopov, ki jih bi lahko tut ocenil … In folk m u kao zaupa in verjame, kar on reče, tko je. In kao iz te kritike je blo štekat respect iz njegove strani, ker so se eni balkanci spravl delat stand-up v angleškem jeziku ki jim je drugi ali celo tretji jezik (ne vem od kje so dobil to tretji

Sam moram priznat, da se s kritiko zelo strinjam, stvari ki jih pri Ivanu in Vidu v Sloveniji nagradi publika, so super na našem področju, oba imata prav zato veliko fenov in zgradila sta si močno podobo odličnih komikov. Žal v Angliji zelo ostro obsojajo vse, kar ni 100%. Kar pa sicer ne pomeni, da ni prav tam še toliko več zanič komikov, ki jih Ivan in Vid daleč presegata. Enako Marina, ki je na Hrvaškem s slovesom edine komičarke v državi (kar se mene tiče v bivši Jugi) toliko močna, da jo imajo ljudje radi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, Angleži pa so bili veliko bolj kritični do njenega v zadnjem hipu pripravljenega nastopa in na papir nakracanih iztočnic. Tin je simpatičen lik in predvsem se mu je videlo, da se je pripravljal, zelo pripravljal n ate nastope v UK.

Šlo je pa takole nekako;

Prvi dan smo prodali dobrih 20 vstopnic in prišlo je nekaj novinarjev in nekaj ljudi iz organizacije in na koncu je v klubu s 60 stoli sedelo 40 ljudi, ki so se res zabavali in po koncu predstave prihajali do nas in čestitali komikom za odličen nastop. Zanimivo, da nobeden od njih ni bil Hrvat ali Slovenec, vsi so prišli, ker jih je zanimalo, kako to počnemo pri nas.

Komikom se je sicer videlo, da so malo utrujeni od dolge poti, saj smo prav vsi prišli direct iz Zadra (Zadar – LJ, 6 ur po obvozni poti zaradi burje na avtocesti; LJ-Trieste z avtom; Trieste – Stansted z avionom; Stansted – Leicester z avtobusom in vlakom skupaj 3,5 ur) … Kot je tudi iz kritike vidno, jih je najbolj navdušil Tin, ki se je očitno najbolj prpravil na angleško publiko in vesčas spraševal domačine kaj bo in kaj neb o šlo skozi … Tudi Marina, Vid in Ivan so dobro nastopili, posebej pa je navdušil tudi Pižama, ki je prevzel vlogo napovedovalca in se je odlično znašel, čeprav se mu je zatikal jezik, kar me je zelo presenetilo.

Drugi dan smo imeli zelo slab obisk, vsega skupaj deset ljudi in Ivan je odpovedal nastop, ker mu je malo počil film. Se zgodi, nimaš kej. Vse ostale sem prepričal, da moramo izpeljat nastop, čeprav je tako malo ljudi, saj je odpovedan nastop lahko najslabša reklama zanje tudi za tretji dan, ki še pride. Dejansko so vsi trije veliko bolje nastopili kot prvi dan. Obiskovalci so zelo uživali in spet prihajali do nas s čestitkami, čeprav je bilo res težko nastopat, saj tako malo ljudi ne proizvede praktično nobenega odziva.

Tretji dan je bilo največ ljudi, skoraj napolnili smo sedeže in prišlo je celo nekaj Hrvatov in Srbov, med njimi tip poi menu Šarić, uradno iz Zadra in simpatična hrvaška mulatka, ki je zelo pozitivno vplivala na Vidov nastop. Ta dan je Vid res zelo energično nastopil in požel močne smehe in aplavze. Tin je bil dober, Ivan in Marina pa malo slabša, ampak še vedno OK. S Pižamo sva izvedla joke, ker se je njemu mudilo na vlak, kern as je predčasno zapustil zaradi obveznosti v domovini. Ko je napovedal Tina, je rekel, da se gre obrit in postričt, potem pa sem uletel jaz: “I shaved. They say I look skinnier J” Napovem Vida in odpovem predstavo. Odločil sem se da izvedem Žebljarstvo na gmajni, čisto ker me je zanimalo, če lahko simultano prevedem joke. Med Vidovim nastopom sem si nakracal par iztočnicin eto … Zanimivo je bilo, da sem dobil res dober odziv. Ljudje so se smejali že ful prej kot v Sloveniji, takoj ko so poštekali v katero smer peljem, so me nagradili s smehom …

Tako smo zaključili 3 dni na festivalu komedije v Leicestru, jaz ostajam tukaj, akterji pa gredo v London, kjer bodo oddelali še vsak po dva nastopa. Upam, da mi bodo poročali, kako je bilo J

Po prebranem bo morda marsikdo dobil občutek, da se ni zgodilo nič posebnega, ampak treba je rečt, da je bil s prvo odpravo slovenskih in hrvaških stand-up komikov v Anglijo narejen velik korak v razvoju stand-up komedije tudi pri nas in samo upamo lahko, da se bomo čez nekaj let spomnili, kdo so bili prvi slovenski komiki, ki so si upali narest ta korak: Vid Valič, Tin Vodopivec, Marina Orsag, Ivan Šarić kot komiki, Boštjan Gorenc Pižama kot povezovalec in Andrej Težak Tešky kot producent in promotor v predstavi Balkan Esspreso.